Prenesite in natisnite

Aplikacije, spletne strani in druga spletna omrežja so lahko odličen način za pridobivanje novic, življenjskih nasvetov in zabave. Med vsemi ponujenimi vsebinami pa moramo znati spretno krmariti, da bi našli informacije, ki jih resnično potrebujemo.

Še več – ko naletimo na videoposnetek, fotografijo ali spletni članek, je pogosto težko razlikovati med resničnimi dejstvi in izmišljotinami. Različni testi osebnosti, ki vas skušajo profilirati, šokantni naslovi in predelane fotografije ter videoposnetki, ki prikazujejo povsem drugačno resničnost, so dokaz, da na spletu stvari niso takšne, kot so videti na prvi pogled.

Dostop do množičnih podatkov je lahko tako blagoslov kot prekletstvo. Težava nastane pri zavajanju ali nejasnem označevanju, ki uporabnika zmede, pri čemur ne govorimo le o napačnih informacijah (t. i. lažne novice) ali političnem oglaševanju. Celo trapaste aplikacije, ki ponujajo filtre za urejanje fotografij, so lahko ustvarjene iz popolnoma drugačnih razlogov, kot si predstavljate. Nikar si ne nehajte postavljati kritičnih vprašanj, ki vam bodo pomagala prepoznati nezanesljive vire. Naučite se razlikovati med neškodljivo parodijo in prevarami, med vsebino, ki je slabo raziskana, in tisto, ki namenoma zavaja.

V nadaljevanju “podatkovne razstrupitve” boste raziskovali področja, povezana z napačnimi informacijami, in pridobili nasvete za prepoznavanje le-teh.

Pa začnimo!

1. Zavedajte se svoje moči vpliva

Všečkanje, deljenje in posredovanje objav ter tvitov – ta dejanja opisujejo, kako procesirate informacije, ki jih pridobite na spletu. Ko se dovolj ljudi odzove na neko fotografijo, videoposnetek ali objavo, se ta hitro širi in postane viralna.

Vzemite si trenutek in se vprašajte: “Kakšen je moj vpliv na internetu?” Kdaj ste nazadnje videli šokanten ali zabaven naslov, članek, videoposnetek ali fotografijo in jo nemudoma posredovali vašim prijateljem?

Znanstveniki so raziskali, da so največkrat deljene vsebine tiste, ki v človeku prebujajo strah, zgroženost, strahospoštovanje, jezo ali tesnobo. Če ste nekaj takega doživeli danes zjutraj, se nikar ne počutite krive!

Ste vedeli? Deljenje lahko sproži efekt snežne kepe. Če oseba deli članek z desetimi prijatelji in vsak od njih zadevo posreduje naslednjim desetim, je objava le v nekaj sekundah dosegla več kot 100 ljudi. To pomeni, da jo je praktično nemogoče zaustaviti.

Nasvet: z deljenjem pokažemo, da nam je mar

Deljenje je oblika sodelovanja. Ko nekaj delimo (karkoli), sodelujemo pri tem, da objava postane viralna. Kaj pa, če se izkaže za lažno? Bi še vedno želeli, da je kakorkoli povezana z vašim imenom in ugledom? Preden delite povezavo, dobro premislite, če obstaja možnost, da gre za nekaj neresničnega, destruktivnega ali škodljivega.

2. Dvakrat premislite, preden opravite test osebnosti

Kdaj ste nazadnje opazili kviz (tekstkovni ali slikovni) z naslovom, kot je denimo:

• V katero desetletje spadate?
• Katera je vaša spiritualna žival?
• Kateri Disneyjev junak vam je najbolj podoben?
• Kako izgleda vaš sanjski oddih?
• Kateri lik iz Igre prestolov ti je najbolj podoben?
• itd.

Obstaja sicer možnost, da je namen kviza zabavati uporabnika. Večja verjetost pa je, da so bila vprašanja skrbno oblikovana tako, da pridobijo čim več podatkov o vaši osebnosti s tako imenovanimi psihometričnimi testiranji.

Najpogostejši način za ustvarjanje psihološkega profila je ocenitev vaše osebnosti glede na 5 značilnosti: odprtost, vestnost, ekstravertnost, sprejemljivost in nevroticizem (v angleščini poznano pod kratico OCEAN), ki služijo za boljše doseganje ljudi.

Ali ste vedeli? Tovrstna psihometrična testiranja so izrabljala podjetja, kot sta Facebook in Cambridge Analytica, ki sta profilirala uporabnike, ne da bi jih o tem predhodno obvestili.

Vaši odgovori na kviz, kot je “Kateri lik iz Simpsonov vam je najbolj podoben?”, lahko v kombinaciji z ostalimi navadami, ki se beležijo ob uporabi spletnega iskalnika, aplikacij in raznih kartic zvestobe, podajo analitiku podatke o vašem tipu osebnosti in zanimanjih. To jim omogoča oblikovanje strategij za doseganje vpliva na vaše odločitve – vse od nakupovanje, pa do volitev.

Nasvet: obdržite več zasebnosti

Osebne informacije najpogosteje povezujemo z gesli, indentifikacijsko številko in bančnim računom. A so podrobnosti o vas, kot so vaši strahovi, ambicije, stvari, ki vas strašijo, prav tako zasebne. Prav te informacije so koristne za analitike podatkov, saj jim omogočajo profiliranje vaše osebnosti. Dobro premislite, preden delite tovrstne podatke v kvizu ali anketi.

Na tej povezavi si lahko preberete napotke za podatkovno razstrupitev pred prihajajočimi volitvami.

3. Ne zagrizite v vabo

• “Ne boste verjeli tem preprostim lepotnim trikom (številka 5 vas bo šokirala!)”
• “Neverjetno! Vsak dan je jedla to, zdaj pa …”
• “Moški proti morskemu psi: kar se bo zgodilo v nadaljevanju, vas bo presenetilo …”

Kdaj ste nazadnje kliknili na naslov ali videoposnetek s podobnim naslovom? Je morda naslov nakazoval popolnoma drugačno vsebino, kot se je na koncu izkazalo? Možno je, da je naslov sicer zvenel obetavno in vznemirljivo, a je bil članek na koncu resnično dolgočasen. Izkazalo se je, da niste bili ne šokirani ne presenečeni.

In to zato, ker so vas namenoma pramamili, da kliknete.

Vaba za klik je izraz, ki označuje pretirano kričeče (senzacionalistične), zavajajoče ali izmišljene naslovnice, ki provokativno napeljuje bralca na klik. Večji odziv v povezavi s člankom, videoposnetkom ali fotografijo prinaša tudi večji zaslužek. To pomeni, da so avtorji močno motivirani, da naredijo karkoli je potrebno, da kliknete oz. delite neko vsebino.

Glede na osebnostni profil, zgrajen na podlagi vaše aktivnosti na platformah, kot sta Facebook in Instagram, lahko prejemate personalizirane objave, ki so oblikovane tako, da se dotaknejo vaših čustev na način, da povečajo možnost vašega odziva.

Vabo za klik lahko najdete med napačnimi informacijami, ni pa nujno. Ko se enkrat naučite prepoznavati tovrstne strategije, jih boste opazili povsod na Youtubu, blogih ali v tabloidih.

Nasvet: najdite izvor

Ko naletite na vabo na klik, se nikar ne ustavite pri naslovu. Če povezava izgleda varna, kliknite na članek in ga v celoti preberite. Bodite pozorni na to, kdo ga je napisal, kdaj je bil izdan in kakšne reference navaja. Lahko se zgodi, da je znotraj članka zaznamek, ki je dejansko plačljiv oglas ali pa avtor trdi, da gre za njegovo osebno mnenje. Tovrstni podatki vam povedo, če je nadaljnje branje vredno vaše energije.

4. Bodite pozorni na lažne informacije

Globoki ponaredki so videoposnetki, zvočni posnetki ali fotografije, ki so bili digitalno prilagojeni, tako da nadomestijo obraz, gibanje ali besede. Čeprav je izraz “globoki ponaredek” relativno nov, pojav v različnih oblikah poznamo ze desetljetja (npr. slike Cottingley Fairies iz leta 1917 ali film Forrest Gump iz leta 1994). Še lažje je ustvariti t. i. poceni ponaredke – zavajajoča vsebina, ki ne zahteva prefinjene tehnologije, temveč se jo zlahka ustvari z neustreznimi naslovi, fotografijami ali videoposnetki. Možna je tudi uporaba že zastarele vsebine, ki opisuje aktualne dogodke.

Leta 2019 so znane osebnosti in politiki, kot je denimo francoski predsednik Emmanuel Macron, na spletu delili fotografije obsežnih požarov amazonskega gozda v Braziliji … a so bile fotografije neaktulne. Revija Mother Jones je odkrila, da fotografije, ki so postale viralne, dejansko niso prikazovale požarov v Braziliji iz leta 2019, temveč tiste iz leta 1989.

Kako je to možno? Najverjetneje je vir v naglici objavil fotografijo na spletu v dobri veri, ne da bi pred tem raziskal vir. Nato je objava doživela učinek valovanja in postala viralna, še preden bi jo lahko popravili.

Morda se zdi boj proti lažnim informacijam nemogoč, a obstaja nekaj, s čimer si lahko pomagate … ostanite zasidrani.

Nasvet: ostanite zasidrani in raziskujte

Podobno kot pri vabi za klik, nikar na sprejmite ničesar, brez da bi to preverili. Če ogledan videoposnetek ali fotografija izgledata škandalozno, upoštevajte svoje občutke in premislite o tem, kaj se dogaja v ozadju. V kolikor opazite, da se fotografija pogosto pojavlja v ospredju oz. je bila večkrat deljena, poskusite priti do pravega vira.

Takrat si boste postavili več vprašanj: kdo je izdajatelj (katera spletna stran, kdo je avtor)? Kdaj je bila izdana? Če gre za fotografijo, uporabite sistem za iskanje fotografij TinEye in poglejte, kje vse jo lahko najdete.

Raziščite in preverite tudi druge vire informacij, preden informacijo sprejmete kot resnično in jo delite z vašimi prijatelji in družinskimi člani.

5. Iščite resnico na internetu

Izraz “lažne novice” se nanaša na širok spekter neresničnih ali zavajajočih informacij, vključujoč satire, slabo raziskane ali nepreverjene vsebine, prevare in goljufije. Lažne novice niso vedno deljene z namenom škodoželjnosti, a ne glede na razloge, je rezultat isti: prejemniki verjamejo, da je nekaj lažnega resnično, ali da se je nekaj zgodilo, čeprav se dejansko ni.

V najboljšem primeru gre lahko za smešen meme, v najslabšem pa za lažne informacije s področja zdravstva ali politike.

Kljub vloženemu trudu v preiskovanje in spraševanje kritičnih vprašanj o prebranem članku, je lahko končno rezultat še vedno isti, tj. občutek zmedenosti. Nikar ne pozabite: niste edini!

Nasvet: položite vse karte na mizo

Čeprav vse spletne strani ne priznajo svojih napak, to še ne pomeni, da jih ne naredijo. Najbolj zanesljive publikacije so še posebej previdne pri raziskovanju resnice, zato tudi ne preseneča, da zaposlujejo ljudi ali oddelke, ki se ukvarjajo izključno s preverjanjem dejstev.

Poiščite transparentne vire, ki izpostavijo tudi lastne napake. Še bolje je, če so posodobitve dobro vidne recimo na vrhu članka in deljene prek socialnih omrežij.

Obstajajo spletna orodja, s katerimi si lahko pomagate. PolitiFact in Snopes, se borijo proti napačnim informacijam tako, da zaposlujejo pisce, urednike in ostale, ki preverjajo resničnost govoric. Vtičniki, kot so NewsGuard, TrustedNews, in Official Media Bias Fact Check Icon, prikazujejo ocene in poročila o posamičnih novičarskih spletnih straneh, ki jih obiskujete.

Raziskovanje lahko vzamete tudi v svoje roke. Uporabite lahko "orodje" (The Kit) Tactical Tech.

6. Razblinite svoj mehurček filtriranja

Ko spletne strani in aplikacije ustvarijo profil vaših interesov, se lahko znajdete v mehurčku filtriranja. To je, ko vam strežnik postreže z zgodbami, podobnimi tistim, po katerih ste že poizvedovali. Kako to omejuje ali spreminja prejete informacije?

Youtube je najbolj očiten primer platforme, ki priporoča vsebino glede na predhodne oglede (poznano tudi pod imenom “algorithmic curation”), podobne strukture najdemo tudi na drugih platformah, kot so Netflix, Spotify, Instagram, Facebook in Amazon.

Mehurčki filtriranja lahko povzročijo, da so ljudem prikazane povsem drugačne zgodbe, novičarske naslove, članke in reklame, kar lahko pomeni, da imajo dostop do informacij, ki nimajo nič skupnega, kot je bilo demonstrirano v interaktivnem članku Blue Feed, Red Feed.

Morda se na prvi pogled zdi dobro, da dostopamo le do vsebine, ki je bila izbrana glede na naše značilnosti. A preučimo naslednji primer: podobno kot se bo vaše zanimanje za videoposnetke o vzgoji psa na Youtubu odražalo na priporočanju sorodnih posebnetkov, se bo podobno dogajalo tudi vašemu sosedu, ki se zanima za teorije zarote na isti platformi. V najslabšem primeru lahko mehurčki filtriranja razdvojijo sosede, družbo ali celo ves narod.

Preverite, če se nahajate v mehurčku filtriranja! S prijatelji ali družinskimi člani primerjajte, katere teme se izpostavljeno pojavljajo na novičarskih aplikacijah ali družbenih omrežjih. So vas rezultati presenetili? Se nahajate v istem mehurčku filtriranja ali ne? Kakorkoli že, lahko jim svetujete, da sledijo nasvetom podatkovne razstrupitve.

Ko spoznate, da si ogledujete vsebine neke algoritmične zbirke na podlagi mehurčkov filtriranja v aplikaciji ali na spletni strani, se pojavi vprašanje: kako lahko izstopim iz svojega mehurčka filtriranja?

Nasvet: prevetrite vsebino in premešajte novice

Dober način je razbliniti mehurček filtriranja z odjavo od servisov, ki agregirajo novice in informacije z različnih virov in perspektiv. RSS novice, forumi in elektronske liste, ki spodbujajo različna mnenja in tematike, vam lahko pomagajo zapustiti mehurček. Global Voices in The Syllabus sta odlični možnosti za začetek.

Če so bili nasveti uporabni, si za več nasvetov o podatkovni razstrupitvi oglejte tudi “Izognite se privzetim nastavitvam za izboljšanje digitalnega počutja“.

Project Partners:

Funded by the European Union